Mesečne smernice - 02/2023

Kako bi strateško pozicioniral naložbeni portfelj, če bi začel danes?

V prvih mesečnih smernicah sem na začetku napisal celotno razlago o tem, čemu so mesečne smernice namenjene. Ne mislim se ponavljati, saj je življenje prekratko za branje in pisanje enih in istih stavkov.

S tem mesecem pa v smernice uvajam novost. Od sedaj naprej bo strateška alokacija med različnimi naložbenimi razredi povsem avtomatska, na podlagi modela, ki ga je v svojih publikacijah objavila investicijska družba VERDAD.

Poanta njihovega modela je v tem, da na podlagi spremljanja razpona in trenda razpona visoko donosnih obveznic ter njihovih dolgoletnih povprečij lahko izdelamo model za alokacijo med različnimi naložbenimi razredi. Povezave do angleških verzij modela in celotne raziskave se nahajajo tukaj, tukaj in tukaj. Omenjeni model mi je uspelo avtomatizirati v pythonu in ga bom sedaj enkrat mesečno objavljal kot mesečne smernice.

Še kratka navodila za uporabo: v tabeli na levi strani se nahajajo štiri pomembne vrstice in sicer delež, ki ga namenite za periodično vlaganje, delež za enkratna vplačila in priporočena investicijska aktivnost ter miselna naravnanost v tem trenutku.

Logika načina investiranja, tj. periodično ali enkratno, sledi razmišljanju, da je smisleno biti v depresivnih časih bolj agresiven, torej bolj izpostavljen enkratnim vložkom, po drugi strani pa moramo biti v evforičnih časih bolj previdni, torej smo takrat bolj naklonjeni periodičnim vložkom. Investicijska aktivnost nakazuje, kaj naj bi investitorji počeli, miselna naravnanost pa odgovarja na to, katero kvaliteto investitorja spodbujamo, čeprav običajno okolica spodbuja ravno nasprotno vedenje oz. mislenost.

Na desni je prikazana predlagana strateška alokacija med šestimi naložbenimi razredi, tj. dvema razredoma delnic, dvema razredoma obveznic, plemenitimi kovinami in surovinami. Spodaj so prikazani podatki iz preteklosti in gibanje razpona visoko donosnih obveznic. Uporabil sem prosto dostopne podatke, ki se nahajajo tukaj. Zaradi znižanja šuma sem osnovne dnevne podatke zgladil z uporabo drsečega povprečja z intervalom štirih dni.

Operativna uporaba

Indeks S&P 500 v alokaciji lahko zamenjate z vsemi globalnimi delniškimi vzajemnimi skladi (npr. Generali Prvi Izbor ali Globalni, Primorski skladi PSP Optima, Infond Globalni Delniški, NLB Skladi - Globalni delniški itd.). V “slabših” časih lahko del te alokacije namenite defenzivnim panogam (zdravstvo in farmacija), v “boljših” časih pa agresivnim, cikličnim panogam. Slabši časi so v tem pogledu definirani z nizkim deležem Indeksa S&P 500, dobri pa z visokim.

Mala podjetja so lahko slovenske delnice in vzajemni skladi, ki investirajo v podcenjene delnice (npr. FT Quant, PSP Živa). Vzajemnih skladov na to temo je v Sloveniji premalo, obstaja pa ogromno ETF-jev.

Investicijske obveznice so lahko vzajemni skladi visoko donosnih obveznic (npr. NLB Skladi - Obveznice visokih donosnosti, Triglav High Yield Bond, Generali Corporate Bonds)

Državne obveznice so samorazložljive (ali je to sploh beseda?) in jih najdete v obvezniških skladih (npr. Generali Bond, Infond Obvezniški - EUR, Triglav Obvezniški).

Nafta je lahko vzajemni sklad, ki investira v proizvajalce nafte in surovin ali pa ETF, ki sledi nafti.

Zlato pa so lahko plemenite kovine (fizično) in vsi proizvajalci oz. rudarji zlata in ostalih plemenitih kovin.

Za več informacij in točno izbiro pa se obrnite na svojega finančnega svetovalca ali družbo za upravljanje.

Zavedam se dejstva, da se z modelom mariskdo ne bo strinjal, ampak lepota interneta je ta, da vam vsega napisanega ni potrebno upoštevati :)

LpD

Opozorila: Mesečne smernice niso naložbeno priporočilo oz. predlog za razpolaganje s posameznimi finančnimi instrumenti ali investicijski nasvet. Smernice so namenjene strateški usmeritvi naložbenih portfeljev in ne dnevnemu ali tedenskemu trgovanju.

Pri sestavi portfelja predpostavljam, da je vlagatelj pasiven, uravnotežen glede tveganja in naložb ne želi aktivno spremljati oz. z njimi dnevno ali tedensko trgovati. Uporablja strategijo “kupi in drži” in bo vlagal še vsaj 10 let. Ob nepredvidenih padcih oz. korekcijah bo tak vlagatelj pripravljen dodatno vložiti in s tem izkoristiti metodo povprečne cene.

Osnovno vodilo izbiranja naložbe je, da je portfelj primerno razpršen in hkrati ponuja največ potencialnega donosa pri čim nižjem tveganju. Tveganja ne merimo preko volatilnosti, ampak preko (subjektivne) verjetnosti trajne večje izgube kapitala. Npr. volatilen vzajemni sklad po hitrem padcu je po tej metodi manj tvegan kot vzajemni sklad, ki je počasi, a konstantno rasel, čeprav bi ga zaradi volatilnosti po klasičnih merilih morali označiti kot bolj tveganega.

Zasledujemo sistem absolutnega donosa in ne uporabljamo primerjalnega indeksa. V primeru, da me vseeno želite z nečim primerjati, predlagamo kombinacijo 50 % Markit iBoxx Overall EUR Total Return in 50 % MSCI AC World.

Razkritje: Avtor naložbenih smernic ima običajno v lasti (določene) naložbe, ki so omenjene v predlogu razporeditve portfelja.